Nekoč je živela mamica, ki je z prihodom decembra vedno občutila, da se dnevi krajšajo in da se seznam predbožičnih opravil nenehno podaljšuje. Začne se že zjutraj: zaspan otrok, malica, ki jo je treba pripraviti. Medtem se seznam božičnih opravil samo še podaljšuje, trgovine so prenatrpane, na delu pa je zaradi konca leta velik napor…
...in zvečer bi bil trenutek tišine s prijetno zgodbo preprosto lep.
Vir: Google
Zakaj ravno pravljice?
Pravljica deluje kot prostor, kjer se otrok skrije pod odejo – varen in miren, med dvema svetovoma.
• Ko vaš predšolski otrok zavistno gleda svojega mlajšega sorojenca, lahko zgodba o dveh sorodnikih olajša pritisk, ki ga čuti v prsih.
• Če se vaš mlajši šolar boji teme, lahko pravljica o zvezdnem svitu počasi prižge majhno notranjo lučko v njem.
• In ko vaš starejši šolar vpraša: „Zakaj se Eva ne želi igrati z mano? Saj sva bila včeraj še prijatelja?“ – zgodba o junaku, ki se odpravi na potovanje, mu lahko pokaže, da je vsak konflikt začetek preobrazbe.
Pravljica se zdi, da se usede poleg nas in nam tiho zašepeta:
„Veš, drugi so že prehodili to pot pred teboj... Nisi v tem sam.“
Vir: Malá Viktória
Ne pomaga samo otrokom
Mnogi menijo, da pravljice sodijo v svet otrok, vendar so bile nekoč namenjene odraslim.
V preteklosti so se ljudje zvečer po delu zbirali okoli ognja in ustvarjali pravljice, da bi izrazili tisto, kar med dnevom niso mogli povedati: izgubo, strah, upanje, ponovno rojstvo. Odrasli potrebujejo te zgodbe prav tako kot otroci, saj nas pravljice popeljejo na varno mesto – mesto, kjer lahko čutimo, kjer lahko žalujemo, se smejimo in sprostimo. Vaš otrok morda ne bo zaspal takoj po pravljici za lahko noč... in to je popolnoma vredu. Pravljica bo v njem vseeno prebudila nekaj globoko znotraj. Enako se dogaja tudi nam odraslim: v nas se začne proces, ki pogosto zahteva le skodelico čaja, kratko zgodbo in nekaj minut tišine.
Zakaj ima tako močan učinek tik pred božičem?
Ker je to obdobje v vseh kulturah čas za upočasnitev in vrnitev k sebi. Ljudje so v tem času leta vedno pripovedovali zgodbe. Ne zato, da bi zaposlili otroke, ampak zato, ker zgodbe ohranjajo starodavno modrost – da se svetloba vedno vrne. To je bistvo božiča. Gre za prihod svetlobe – naj gre za rojstvo Jezusa ali za običajno človeško izkušnjo, da bo kljub trenutni temi prišel čas, ko bo spet svetlo. In prav to nam pripovedujejo božične zgodbe.
Vir: Google
Adventni pravljični koledar
Če želite letos svojim družinskim pripravam dodati nekaj preprostega, a ganljivega, lahko ustvarite pravljični adventni koledar, ki ni napolnjen s čokolado, ampak z zgodbami.
Ni zapleteno in priprava ne zahteva veliko časa – potrebujete le vrvico, nekaj majhnih kuvert in štiri pravljice, ki jih boste vsako nedeljo skupaj prebrali.
Kako to deluje?
1. V vsako kuverto vstavite eno božično zgodbo.
Lahko je klasična pravljica (npr. Zvezdne kovance, Zgodba o božičnem drevesu iz Strasbourga, Baba Jaga), ljudska pripovedka ali kratka legenda. Pomembno je, da zgodba vsebuje potovanje, preobrazbe in praznično temo.
2. V nedeljo zvečer, po branju tedenske zgodbe, skupaj ustvarite nekaj, kar je povezano z glavnim prizorom zgodbe.
Vir: Malá Viktória
Pravljično-terapevtske “mini aktivnosti” za advent:
1. Zvezdno sporočilo
Po branju zgodbe dajte otroku papirnato zvezdico in ga prosite, naj nanjo nariše ali napiše, kateri del zgodbe mu je bil najbolj všeč.
2. Moje notrenje jaz
Otrok izbere dve barvi: ena predstavlja „barvo mojega današnjega dne“, druga pa „barvo junaka zgodbe“. Skupaj ustvarita dekoracijo iz gline ali papirja, tako da bosta v njej prisotni obe barvi. Ni treba, da je popolna – pomembno je, da prepoznava čustva.
3. Pot
Na velik list papirja z barvico narišite vijugasto pot. Po pripovedovanju zgodbe označite prelomne točke v zgodbi: „tukaj so jokali“, „tukaj je postal pogumen“, „tukaj se je nekaj razjasnilo“. To bo otroku pomagalo razumeti, da se podobni trenutki lahko pojavijo tudi v njegovem življenju. To krepi njegovo samozavest in pristop k vsakdanjim izzivom.
4. Notranja svetilka
Vzemite kozarec za vlaganje in po branju zgodbe nanj nalepite ali naslikajte simbol iz zgodbe, npr. zvezdo, srce, ključ ali drevo.
5. Zvezda želja
Po branju zgodbe vprašajte: „Če bi imel junak zgodbe svojo zvezdo za želje, kaj bi si zaželel?“ Z otrokom izrežite papirnato zvezdo in vanjo napišite ali narišite skrivno željo.
6. Božično drevo zgodb
V naravi poiščite prazno vejico (palico). Vsako nedeljo po branju zgodbe dodajte na njo majhen obesek, ki simbolizira zgodbo, npr. papirnato srce, volneno kroglico, zvezdico ali majhnega papirnatega angelčka.
7. Snežinke
Iz papirja ali vate naredite snežinke in na vsako napišite:
– strah, ki ga puščaš za sabo,
– željo, ki jo nosiš v svojem srcu.
Snežinke lahko prilepiš na okno ali jih položiš v majhno skodelico.
8. Nočno nebo
Na črni ali temno modri papir z tekočim lepilom narišite zvezde, luno ali celotno galaksijo. Posujte z bleščicami ali nalepite nalepke.
Če bomo iz letošnjega adventa odnesli le to, da bomo vsak teden skupaj poslušali eno pravljico in ustvarili majhen skupni projekt – na primer z uporabo izdelkov Yoopy – bomo na koncu dosegli tisto, kar božič resnično pomeni: tesnejše odnose znotraj družine in s samim seboj.
Uvod
Vir: Malá Viktória
Moje ime je Viktorija, sem učiteljica za otroke s posebnimi potrebami in specializirana za vlogo pravljic v življenju otrok. Sem tudi ustanoviteljica delavnice Holdkert. Verjamem, da imajo ljudske pripovedi – in mnoge klasične literarne zgodbe – zdravilno moč prav zato, ker ponujajo red: jasno pot, naraven ritem in podporo, ki nam pomagajo premagovati čustveni kaos vsakdanjega življenja. V svojih dejavnostih in delu pomagam otrokom in odraslim najti notranji red in notranje poti skozi pravljice, ustvarjalnost in počasno, zavestno doživljanje sedanjosti. Če vas zanima moje delo, več informacij najdete na Facebooku, Instagramu in moji spletni strani.
